Hrvatska udruga za Alzheimerovu bolest

sri., 12. prosinac 2018.

Kako preurediti dom za ljudi z demenco?

ned 08.04.2018. 10:33:00

RTV SLO - Moja generacija

Zaradi vse več bolnikov z demenco v domovih za starejše in potreb po drugačnih standardih gradnje in ureditve bivalnih enot je skupina strokovnjakov v okviru čezmejnega projekta aCROsSLO izdala priročnik za urejanje in preureditev zunanjosti ter notranjosti obstoječih zgradb in novogradenj.

Preporuke-knjiga.jpgPriporočila v priročniku se navezujejo na samo umestitev domov za starejše v okolje, arhitekturo, notranjo opremo ter okolico (parki, vrtovi). Namenjena so posameznikom za preureditev stanovanjskih hiš ter prostorov v njih in arhitektom pri načrtovanju domov za starejše.

V priročniku navajajo, da naj bi se pri negi ravnali po načelu: »toliko samostojnosti, kot je mogoče, toliko nege, kot je je potrebno.« Sprva je bil koncept domov četrte generacije mišljen le za ljudi z demenco, nato se je začel širiti tudi za potrebe duševno in telesno manj opešanih ljudi. Predstavili bomo le nekaj priporočil iz e-priročnika, ki je dostopen tudi na spletni strani.

Treba je razmišljati o spremembah pri gradnji domov za starejše
"Tovrstna priporočila so prva tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, saj jih do zdaj ni bilo niti v standardih niti v predpisih. Pokrivajo vsa področja, in sicer arhitekturo, se pravi umestitev objekta v okolje, način gradnje in organizacije prostorov, notranjo opremo in ureditev zunanjega prostora (parkov in vrtov). Najpomembnejša pa je sprememba v načinu razmišljanja, saj se na primer o demenci ni govorilo na nobeni fakulteti, čeprav bi se moralo predvsem na fakultetah za arhitekturo. Dejstvo je, da so ljudje z demenco okrog nas, živimo vse dlje, zato je tudi ta problem vse bolj aktualen," je poudaril Tomislav Huić, dopredsednik Hrvaškega združenja za Alzheimerjevo bolezen.

Enote v domovih morajo biti manjše
Namen arhitekturnega koncepta je ustvariti videz domačega okolja, v katerem so bolniki živeli pred prihodom v dom. "Ko govorimo o domovih četrte generacije, tako smo jih poimenovali na Hrvaškem in v Sloveniji, bi na prvem mestu izpostavil to, da morajo biti enote bistveno manjše, kot so predvidene zdaj." Osebe z demenco si težko zapomnijo stvari, hitro pozabijo nedavne dogodke, pogosto se spomnijo le otroštva in drugih dogodkov iz preteklosti. Idealne bivalne enote so majhne z do deset enoposteljnimi sobami z lastnimi sanitarijami in skupnim prostorom za druženje. Varovanci bodo sobe lahko opremili s svojim pohištvom. Tu bi si lahko sami pripravljali obroke ali jih samo dokončali, hkrati pa imeli možnost, da poskrbijo druga za drugega. Še vedno pa imajo ob sebi zaposlene (medicinske sestre, negovalci), ki so z njimi in jim pomagajo pri opravkih, ki jih ne zmorejo več sami.

Prostori naj bodo barviti
Strokovnjaki priporočajo gradnjo manjših prostorov s kratkimi hodniki, saj tako ljudje lažje najdejo pot do spalnic, kopalnice, jedilnice ali skupnega prostora. Pri opremljanju prostorov ali stanovanja lahko veliko sprememb naredite z majhno vsoto denarja. Že z drugo barvo in drugačnim razporedom opreme lahko olajšate bolnikom vsakdan. "Osebe z demenco ob napredku bolezni vse težje razumejo tridimenzionalnost prostora, poleg tega tudi slabše vidijo. Da bi jim pri tem pomagali, morajo biti tla kontrastno zelo različna od sten. Tudi stikala na steni morajo biti drugih barv v barvnem okvirju, dobro je, da so vrata spalnic v različnih barvah, tako hitro ugotovijo, proti katerim vratom morajo iti", je pojasnil Huić.

Steklene površine naj imajo možnosti zatemnitve
Prostori morajo biti dobro razsvetljeni, da osebe z demenco lažje zaznajo dimenzije in globino. Na oknih oziroma vseh steklenih površinah strokovnjaki svetujejo gosto tkane zavese. Ob zahajanju sonca se pri nekaterih ljudeh z demenco pojavita strah in nervoza, ker mislijo, da sonce ne bo več vzšlo. Pomagate jim tako, da prižgete luči in zagrnete okna z zavesami, tako ne bodo niti opazili, kdaj se je dan prevesil v noč, je povedal Huić in dodal: »To je niz zelo enostavnih priporočil, ki jih lahko upoštevate ob renoviranju domov ali stanovanjske hiše, če živite z dementno osebo.« Tudi ogledala boste morali v nekaterih primerih odstraniti, ker se osebe ne bodo več prepoznale in bodo mislile, da jih opazuje nekdo drug.

Sobe naj krasijo slike iz družinskih albumov
V e-priročniku so smernice glede materialov, barv, oblik pohištva ter opreme, da se osebe v primeru padca ne poškodujejo in lažje najdejo svoje stvari. Tla morajo biti enobarvna in brez vzorcev, nesijoča in izdelana iz materialov, ki ob hoji ne odmevajo. Po barvi se morajo razlikovati od sten. Svojci in osebje naj osebni prostor okrasijo z družinskimi slikami in predmeti, ki so zanje pomembni in jih na njih vežejo lepi spomini. Jedilnice v sodobnih domovih bodo manjše, ravno tako mize, kar po raziskavah povečuje komunikacijo, spodbuja apetit in spominja na družinski slog obedovanja.

Jasno so podana tudi priporočila glede postavitve opreme v dnevnih prostorih, kjer bodo na voljo različne družabne igre, šivalni pribor, lutke, sestavljanke in tematske revije. Tako kot drugi prostori naj bodo tudi predmeti v kopalnici in na stranišču čim bolj barviti za lažje ločevanje. Predmeti, ki se najpogosteje uporabljajo, naj bodo nameščeni na vidna mesta.

Ureditev okolice
V priročniku so tudi priporočila glede ureditve okolice. Po vrtovih oziroma parkih svetujejo ureditev krožnih poti, tako da se bolniki ne morejo izgubiti in se vedno vrnejo pred vhod. Vse smernice glede ureditve okolice in prostorov lahko uporabijo tudi lastniki manjših zasebnih domov za starejše zunaj mest oziroma po vaseh ali družinski skrbniki v stanovanjskih hišah, meni Huić. Skupnosti in varovani oddelki za osebe naj bi imeli neposredno povezavo z zelenimi površinami odprtega prostora. V načrtu je tudi postavitev visokih gred, rastlinjakov, sadnih ter zeliščnih vrtov, saj menijo, da je osebe z demenco treba spodbujati k skrbi za rastline.

Namen Priporočil, ki so delo partnerjev čezmejnega projekta Evropske unije Demenca aCROsSLO ter ekipe zdravnikov, negovalcev, socialnih delavcev, terapevtov ter arhitektov in krajinskih arhitektov, je v tem, da domovom za starejše v Sloveniji in na Hrvaškem pomagajo pri posodobitvi prostorov za ljudi z demenco in spodbudijo sprejetje novih nacionalnih standardov.

Bojana Lekše
Tags: